Štrige so med nami.

Stolnica

Stoji na mestu, pozidanem že v antiki, pred današnjo cerkvijo pa je tu stala romanska bazilika.

Zgodovina stolnice seže v 12. stoletje, ko je mesto dobilo lastno škofijo. Pročelje je danes mešanica gotskega (spodnji del pročelja) in renesančnega sloga (zgornji del pročelja). Cerkev hrani številne dragocenosti: veliko oltarno sliko »Madone z otrokom na prestolu in svetniki«, ki jo je leta 1516 naslikal Vittore Carpaccio, kamniti sarkofag koprskega zavetnika sv. Nazarija iz 15. stoletja in druge. V prezbiteriju stolnice visi dragocena slika avtorja A. Zanchija »Svatba v Kani«. Stolnične orgle pa krasita Carpacciovi sliki »Predstavitev v templju« in »Pokol nedolžnih otrok«. Njeno notranjost je v 18. stoletju predelal znani arhitekt Giorgio Massari.

Stolnični zvonik, v originalu obrambni stolp, se lahko pohvali z enim starejših zvonov v Sloveniji, zvonovom ulitim že leta 1333.

Gradnja cerkve je trajala tri leta , ki se ji je priključil še tudi samostanski kompleks. Oltarna slika je ena izmed najlepših umetnin v mestu. Prikazana je Marija z otrokom, ki blagoslavlja prizadete od kuge in sprejema mesto Koper v svoje varstvom. Koprska veduta na sliki je dragocen dokument, ki s precejšnjim posluhom za verodostojnost kaže mestno podobo v dvajsetih letih 17.stoletja.

VIR: Traven.si

Sedež podestatov

S propadom Beneške republike leta 1797 je Pretorska palača izgubila nekdanji sijaj, z odhodom podestatov, kapitanov in Velikega sveta pa tudi svoj pomen. Pod avstrijsko upravo so v XIX. stoletju sedež županstva prenesli v Armerijo. Niti prizadevanja italijanskih oblasti po I. svetovni vojni, da bi palača spet postala sedež občine, se niso udejanjila. Ker so si tudi kasnejše nove mestne uprave poiskale prostore drugje, se je stanje palače slabšalo. Nekaj življenja so ji vdahnili šele s statično sanacijo in odprtjem restavracije Capris v letih 1968/69.

Mestna hiša

Platea Comunis sodi v sam vrh najkakovostnejših mestnih prostorov in Pretorska palača je najimenitnejša koprska palača na osrednjem mestnem trgu, zato je bila pred leti povsem logična odločitev strokovnjakov in občine, da mora biti osnovna namembnost prenovljene Pretorske palače mestna hiša - s prostori za župana in mestni svet ter poročno dvorano. Po letih celovite prenove, začela se je leta 1991, se je koprsko županstvo vselilo v palačo, ki s pročeljem in številnimi napisnimi kamni, z grbi in drugimi kamnoseškimi detajli pripoveduje zgodovino in usodo mesta. Za včeraj, danes in jutri.

Oživljena lepotica

Obnova glavnega dela Pretorske palače je veljala 800 milijonov tolarjev. Od tega je Mestna občina Koper vložila 600 milijonov, 150 milijonov tolarjev je bilo evropskih sredstev Phara, približno 50 milijonov je prispevala država. Pri opremljanju notranjosti palače je pomagalo koprsko gospodarstvo.

Po odprtju v maju je Pretorska palača zaživela tudi kot prostor za srečevanja. Poleg sej občinskega sveta, prootokolarnih sprejemov, so bile v njej številne razstave, posveti, srečanja in predavanja.

Mestni stolp na Titovem trgu, v osnovi romanski utrdbeni objekt, od 15.-17. stoletja spremenjen v zvonik, služi danes kot razgledna točka. V zimskem času je mestni stolp zaprt za oglede.

VIR: Traven.si