Koper vsakega 19. junija tradicionalno obeležuje praznik sv. Nazarija, zaščitnika mesta Koper.
Legenda namreč pravi, da je bil sv. Nazarij prvi koprski škof.
Oglejski patriarh Štefan se je zaradi širjenja območja svoje škofije, s podporo bizantinskega cesarja Justina I., leta 524 obrnil na papeža Janeza I. s prošnjo, da se vsakemu večjemu istrskemu mestu dodeli škofa. Izvolili so jih šest, med njimi sv. Nazarija za mesto Capris ali Egida v Tržaškem zalivu. Zato njegova znana podoba - z maketo Kopra v rokah, krasi kar nekaj pročelij pomembnih koprskih stavb, vidimo pa jo lahko tudi v
Pokrajinskem muzeju Koper in koprski stolnici.
Kdo je bil sv. Nazarij?
Nazarij je bil med leti 470-480 rojen bogati družini grško-rimskega porekla, in sicer v kraju Elpidium oziroma v današnji vasici Boršt. Za škofa je bil posvečen leta 524, novoustanovljeno škofijo pa naj bi vodil 33 let, do svoje smrti leta 577. Pokopan je bil v stolni cerkvi Matere božje.
Zdravilni čudež v Kopru
Legenda opisuje, da je Nazarij, ko je bil posvečen za škofa, prišel peš iz Boršta do Škocjana. Ker je bil že precej utrujen, do Kopra pa ga je čakala še dolga pot, je začel moliti. Stopil je v morje in kar po gladini nadaljeval pot v mesto. To je bil gotovo prvi čudež v Kopru. Za njim se je na morski gladini raztezala bela črta. Vse to so opazovali prebivalci mesta, ki so ga pričakali na obali ter ga razglasili za »čudežnega«.
Legenda še pravi, da naj bi se na njegovih posmrtnih ostankih začeli dogajati čudeži v Kopru in okolici – ljudem, ki so molili na stopnišču, se je prikazovala svetloba. Ljudje takrat niso vedeli, da so njegovi posmrtni ostanki skriti v posodi pod kamnitimi stopnicami, vse dokler se nekemu meščanu po imenu Pelegrino ni v sanjah prikazal angel in mu jih pokazal. Ko so Nazarijeve kosti izkopali, so se jih začeli dotikati bolni ljudje in takoj ozdraveli. In tako naj bi ljudje doživeli še enega v vrsti čudežev v Kopru.
