Pretorska Palača
Mestna občina Koper je z obnovljeno Pretorsko palačo maja leta 2001 dobila mestno hišo v središču mesta in na trgu, ki je do današnjih dni ohranil svojo izvirno municipialno zasnovo.
Na pomembnost Pretorske palače, s strani Čevljarske ulice opozarja več grbov in napisnih plošč. Pretorska palača je današnji videz dobila sredi 15. stoletja. Spremembe na njej so Benetke vnesle kot način oblasti. Takrat je v palači bil sedež podestata, kapitanov in Velikega sveta. Veliki svet je sestavljalo koprsko plemstvo, podestat je združeval tako civilno kot vojaško oblast.
Zgodovina
Iz pisnih virov vemo, da so se največji gradbeni posegi na Pretorski palači začeli po velikem uporu leta 1348, ta dela so bila leta 1380 uničena. S strani Titovega trga ima Pretorska palača zunanje stopnišče, končano leta 1447. Grbi upraviteljev na pročelju pa pričajo, da je bila balustrada zaključena šele v začetku 16. stoletja. Leta 1481 je Giovanni Vitturi oblikoval spremembe, namesto nekdanjih gotskih, je izdelal renesančna polkrožna okna. V os čelnega plašča je vstavljen kip Pravice. Leta 1968 je bila Pretorska palača statično sanirana in v pritličju je bil odprt gostinski lokal Capris, ki danes ne deluje več.
Pretorska palača zapira južni rob osrednjega koprskega trga. Nadstropna palača z zunanjim stopniščem in dvignjenima stolpastima traktoma na vzhodu in zahodu obvladuje stranico trga. Pretorska palača je najbolj reprezentančen profani objekt v Kopru. S poznogotsko-renesančnim pročeljem in raznorodnimi notranjimi prostori sega v vrh profanih palač svojega časa v Sloveniji. Stavbo so zgradili na prostoru dveh starejših hiš iz sredine 13. stoletja. V drugi polovici 13. stoletja so stavbi povezali z ložo, kasneje so ju večkrat prezidali in dozidali v objekt z značilnostmi beneške gotike in vseh kasnejših predelav. Med stolpastima robnima deloma je široko nadstropno pročelje z nizom oken, s stopniščem in rizalitnim balkonom na loku in dveh podpornikih, z balkonom ob dvorani in s številnimi okrasnimi grbi, klesano zgodovino Kopra. Gibelinski zobčasti nadzidek so nad glavno pročelje postavili l. 1664.
Med cinami stoji kamnita skulptura Pravice, oborožene z mečem. V stavbnem tkivu so razpoznavni pritlična loža, v nadstropju dvorani velikega in malega sveta, več pomožnih dvoran, soban in nekdanji stanovanjski prostori. Notranjost je za reprezentančne potrebe občine predelana in urejena s stilnim pohištvom v slavnostno dvorano, pisarne in v pritličju, razstavne prostore. Ob vogalu stranskega pročelja palače je klesana plošča z odprtino, značilna beneška "bocca del leone", kamor so metali anonimna sporočila za župana.
Sedež podestatov
S propadom Beneške republike leta 1797 je Pretorska palača izgubila nekdanji sijaj, z odhodom podestatov, kapitanov in Velikega sveta pa tudi svoj pomen. Pod avstrijsko upravo so v XIX. stoletju sedež županstva prenesli v Armerijo. Niti prizadevanja italijanskih oblasti po I. svetovni vojni, da bi palača spet postala sedež občine, se niso udejanjila. Ker so si tudi kasnejše nove mestne uprave poiskale prostore drugje, se je stanje palače slabšalo. Nekaj življenja so ji vdahnili šele s statično sanacijo in odprtjem restavracije Capris v letih 1968/69.
Mestna hiša
Platea Comunis sodi v sam vrh najkakovostnejših mestnih prostorov in Pretorska palača je najimenitnejša koprska palača na osrednjem mestnem trgu, zato je bila pred leti povsem logična odločitev strokovnjakov in občine, da mora biti osnovna namembnost prenovljene Pretorske palače mestna hiša - s prostori za župana in mestni svet ter poročno dvorano. Po letih celovite prenove, začela se je leta 1991, se je koprsko županstvo vselilo v palačo, ki s pročeljem in številnimi napisnimi kamni, z grbi in drugimi kamnoseškimi detajli pripoveduje zgodovino in usodo mesta. Za včeraj, danes in jutri.
Oživljena lepotica
Obnova glavnega dela Pretorske palače je veljala 800 milijonov tolarjev. Od tega je Mestna občina Koper vložila 600 milijonov, 150 milijonov tolarjev je bilo evropskih sredstev Phara, približno 50 milijonov je prispevala država. Pri opremljanju notranjosti palače je pomagalo koprsko gospodarstvo.
Po odprtju v maju je Pretorska palača zaživela tudi kot prostor za srečevanja. Poleg sej občinskega sveta, prootokolarnih sprejemov, so bile v njej številne razstave, posveti, srečanja in predavanja.
Mestni stolp na Titovem trgu, v osnovi romanski utrdbeni objekt, od 15.-17. stoletja spremenjen v zvonik, služi danes kot razgledna točka. V zimskem času je mestni stolp zaprt za oglede.
VIR: Traven.si
Spoznajte slovensko Istro skozi igro.
IZZIV KRILATEGA MUCA
Doživite zgodbe, mite in legende beneškega Kopra v družinski pustolovščini, ki je ne boste pozabili kar tako. V družbi krilatega muca boste raziskali mestne znamenitosti, poiskali čarobni urok, rešili mesto Koper in za nagrado polizali sladoled.
KOZJI IZZIV
Kozji izziv je igriv pohod na koprskem podeželju. Družina se preko Zgodbovida (zemljevid z zgodbami) poda na reševanje izziva in spoznavanje lokalnih zgodb, mitov in legend.
.jpg)