Suhozid ali suhogradnja

 

Po wikipideji je suhozid gradbeni postopek, po katerem je konstrukcija izdelana iz kamnov, brez kakršnegakoli veziva, ki bi jih povezalo skupaj. A za nas je več kot le to. Je prava umetnost, ko mora graditelj kamenje smiselno sestaviti v uporabno konstrukcijo. Umetnost suhozidne gradnje je bila leta 2018 celo vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Nominacija za vpis je povezala osem evropskih držav - Hrvaško, Ciper, Francijo, Grčijo, Italijo, Slovenijo, Španijo, Švico in Slovenijo.

 

Veščina zidanja brez uporabe veziva

Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva. Strukturo naj bi zagotavljala le pritiskanje kamnov eden na drugega in prepletanje teh v vzdolžni in prečni smeri. To znanje zlaganja kamenja je značilna in prvobitna tehnika gradnje predvsem na Krasu in v Istri. Slog in način gradnje se razlikujeta glede na vrsto kamna in predvideno uporabo. Ena vrsta zidov se imenuje »dvojna stena«, grajena z dvema vrstama kamnov vzdolž meje. Teh zidov je več vrst: vrtni, ogradni, pašniški, vinogradniški, zaščitni, grobljasti, kolovozni, dovozni in robni, značilno pa je, da so sestavljeni iz večjih kamnov, ki se manjšajo z višino, manjše pa se uporabi le za zaporo.

Pri gradnji »enojnega zida« pa se uporablja velike, ploščate kamne, ki se jih naniza enega na drugega brez uporabe vezivnega drobirja. Te zidove so gradili za staje, ali pa so ji čez noč postavili za označevanje meja med parcelam in polji.

 

Široka uporaba

Medtem ko se tehniko suhozida navadno uporablja za gradnjo ograj, staj, vodnjakov in mejnikov, v železni dobi tudi za gradnjo utrdb, pa se jo poslužujejo tudi za gradnjo hišk. Postavljene so na gmajnah ob vaseh, njivah, vinogradih in poljih in so praviloma grajene iz neobdelanega kamna. Suhozidove se gradi lahko tudi namesto nasipov ali celo za navpične terase, v srednjem veku pa so zgradili tudi nekaj mostov, ki so lahko prenašali težo konj ali tovora. Danes se jih gradi predvsem v vrtovih in naravovarstvenih območjih.

 

Prednosti suhogradnje

  • Nižji stroški gradnje

  • Manjša poraba vode, saj ni potrebno uporabiti vezne malte

  • Preprečevanje erozije tal

  • Okolju prijazen gradbeni material, ki je hkrati  življenjski prostor žuželk in rastlin

  • Enostaven postopek

  • Spoštovanje posebnosti lokacije

 

Več o suhogradnji si lahko preberete na:

https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/slo_001.pdf